Med 14. in 25. junijem je v Minsku v Belorusiji potekalo svetovno prvenstvo v klasičnem powerliftingu za vse starostne kategorije. Prvenstva smo se udeležili tudi 4 predstavniki Slovenije: Urban Mur, Jure Rus, Jakob Škarabot in Jaka Kržišnik, vsi smo nastopili med člani. Ekipo sta sestavljala še trenerja Eva Rus in David Brunšek.
Vsi štirje tekmovalci smo nastopili bolj proti koncu prvenstva, zato smo se na pot podali šele v sredo, 21. junija. Tako smo vse treninge lahko v miru opravili doma, vseeno pa smo imeli dovolj časa za počitek. Iz Slovenije smo odšli zgodaj zjutraj in že na drugem letu z Dunaja v Minsk smo potovali skupaj z mnogimi znanimi tekmovalci. Takoj po pristanku smo spregovorili nekaj besed s kasneje srebrnim Bryce Lewisom iz ZDA, ki je bil izredno dobre volje in se je bil pripravljen fotografirati kljub več kot 20-urnem potovanju. Sledila je vožnja v Minsk, prevzem hotelskih sob in takoj ogled tekmovalnega prostora ter kontroliranje telesne teže na uradni tehtnici. Nekateri smo bili seveda še precej pretežki, Jure 3 kg in jaz dobre 4 kg, a to je popoldne dva dni pred tekmo za izkušene tekmovalce precej normalno. Jaka in Jakob s težo nista imela problemov. Ker v hotelu nismo imeli tehtnice smo kar kupili novo, jo umerili, pripravili hrano za dan tekme in odšli na počitek.
V četrtek, dan pred tekmovanjem zame, Jureta in Jakoba, nismo počeli nič pretresljivega. Ogledali smo si nekaj nastopov, popoldne pa predvsem počivali. 12 ur pred tekmovanjem smo izvedeli, da bodo vse naše kategorije razdeljene na 2 platformi. Zame je to pomenilo, da bom na tehtanje odšel lahko 2 uri kasneje, kar me sicer ni ganilo, saj sem bil na zgodnje tehtanje pripravljen. Malo nas je le skrbelo, kako bo potekalo vse skupaj v kategoriji do 83 kg, saj naj bi Jakob in Jure nastopila hkrati na različnih platformah. Poteza organizatorja se je izkazala za zelo primerno, tekmovanje je potekalo hitro, tabela rezultatov se je lepo osveževala sproti, prostora za ogrevanje je bilo dovolj.
Naslednji dan zjutraj sem uspešno prestal tehtanje s težo 73,66 kg. Sledilo je polnjenje s soljo, vodo in ogljikovimi hidrati. Čez dobri 2 uri je bil na vrsti prvi počep. Prvi dvig je bil nekoliko počasnejši kot smo pričakovali, a vseeno je bil občutek dober, manjkalo je le še nekaj več polnosti (hrane in vode), kar sem hitro uredil. Dopoldanska tekma je ob izgubi teže precej bolj naporna od popoldanske, zato smo načrtovane poskuse nekoliko znižali in uspešno zaključili vse 3 dvige počepa s končno težo 232,5 kg, novim osebnim in državnim rekordom. Občutek pri potisku je bil na ogrevanju dober, a sta bila prva dva poskusa precej težka. Klop in podlaga sta močno drseli, pavze na prsih so bile dolge, pomoč pri jemanju palice iz stojal ni bila perfektna. Vedeli smo, da bo tretji poskus težak, a tokrat sem si vzel nekoliko več časa pri pripravi na platformi in dvig odlično izpeljal ter zaključil z dvignjenimi 152,5kg in prvič preseženimi 110 Wilks točkami. Mrtvi dvig je bil soliden, morda je bil drugi poskus, s katerim sem izenačil svoj najboljši rezultat, malo počasnejši od pričakovanj, nekaj je bilo problemov z zategnjenostjo v zadnji loži. Tretji poskus je bil žal pretežak, povsem mi je zmanjkalo energije, toda dan sem vseeno zaključil s 5 kg rekordom v seštevku in končnim 16. mestom med 25. tekmovalci.
Jakob in Jure, ki sta me kljub popoldanski tekmi spremljala med nastopi, sta takoj po koncu odšla na počitek, ostali smo počakali še razglasitev, sam sem spremljal še nastope deklet v kategoriji do 72 kg v počepu. Videli smo celo nov svetovni rekord! Kmalu za tem smo se vsi vrnili v hotel in pripravili vse potrebno za tehtanje kategorije do 83 kg, ki se je pričelo ob 16:00 uri. Jakob in Jure sta oba brez težav prišla v kategorijo in po rehidraciji smo pričeli z ogrevanjem, kjer nam je bila v veliko pomoč ekipa Irske. Jakobov počep je šel po planu, pri drugem poskusu ni bil najbolj suveren, zato smo za tretji poskus naložili le izenačitev osebnega rekorda. Dvig je z lahkoto opravil. Juretov prvi dvig je bil zelo lep in sledil je skok za 10 kg na načrtovanih 275 kg. Ker je dvigoval predzadnji, smo točno vedeli koliko bo v tretje potrebno dvigniti za medaljo. Pri drugem poskusu se je nekoliko slabo postavil in dvig kljub zelo dobremu občutku ni bil tako gladek, kot bi si želeli. Za drugo mesto je bilo potrebnih 277,5 kg, teža, ki so jo napovedali kar 4 tekmovalci, a je bil Jure od vseh najlažji. Zaradi nižje štartne številke je dvigoval pred Rusom Kuzminom, oba sta uspešno opravila dvig in Jure je odnesel domov srebro v počepu ter nov evropski rekord, verjetno s še nekaj rezerve.
Potisk sta oba začela dobro. Jakob je zaradi težave z ramenom na treningih odpiral zelo nizko in delal večje skoke v teži. Uspešno je zaključil 2. poskus pri 130 kg in mojstrsko iztisnil iz sebe vse atome moči in po dolgi borbi dvignil še 135 kg v tretjem poskusu. Jure je pri drugem poskusu na 165 kg napravil napako in palico potisnil preveč naravnost navzgor, česar pri tej teži ni mogel več popraviti. Na srečo je bil uspešen v tretje. V tem trenutku je bil Jure na 4. mestu za Gibbsom, Anuarjem in Kuzminom, ki so imeli vsi več kot 15 kg prednosti. Vedeli smo, da se bo, če ne bo nihče storil napake, ponovno boril s Poljakom Spychalo, tokrat za 4. mesto. Zasledovalci so bili blizu, a smo pričakovali, da bodo v mrtvem dvigu slabši.
Po prvi seriji mrtvih dvigov ni bilo še nič jasno. Vsi tekmovalci so namreč suvereno dvignili prve napovedane teže. Jakob je v drugem poskusu skočil na 292,5 kg, ki je bil morda celo nekoliko težji od pričakovanj. Juretu je pri dvigu 310 kg težišče ušlo preveč naprej. S surovo močjo je sicer rešil dvig, a ga je to precej utrudilo. Poljak je dvignil 312,5 kg in Jureta prehitel za 2,5 kg, dvig pa je bil povsem na meji njegovih sposobnosti. Kuzmin, Gibbs in Anuar so bili v tem trenutku že predaleč, da bi jih lahko ujeli, zato smo za naslednji poskus napovedali 320 kg. Jakob je v tretjem poskusu skočil na tako želenih 302,5 kg, vendar je bilo žal tokrat pretežko. Tekmovanje je zaključil na 14. mestu med 28. tekmovalci, v mrtvem dvigu je bil odličen 8.
V tretji seriji mrtvih dvigov skupine A je hitro postalo jasno kdo je še v igri. Tik preden bi na oder moral Gibbs, so Poljaki in takoj zatem tudi mi, znižali poskusa na 315 kg. Ta teža bi še vedno zadostovala za prevzem vodstva v mrtvem dvigu, bilo pa bi tudi dovolj, da bi izenačili Poljaka in ostal na 4. mestu. Žal je bila napovedana teža pretežka za oba tekmovalca in Jure je končal na 5. mestu. Presenetljivo je bil takoj za tem neuspešen tudi Gibbs, ki je odprl prosto pot do naslova prvaka Kazahstancu Anuarju, ta pa je priložnost tudi izkoristil.
Po podelitvi medalj smo si vzeli nekaj časa za fotografiranje, kmalu za tem pa smo odšli še na večerjo in v posteljo, saj nas je naslednji dan čakal še Jakov nastop. Zjutraj smo si najprej (seveda po zajtrku) ogledali tekmovanje moških v kategoriji do 93 kg, po koncu pa smo se celo malo razmigali in poigrali z utežmi v ogrevalni sobi. Čas smo izkoristili tudi za pogovore z ostalimi tekmovalci. Jaka je ta čas še počival. Na tehtanje smo odšli ob 16:00 uri, čez dobro uro pa smo pričeli z ogrevanjem, tokrat smo si ogrevalni prostor delili z Mongolci. Vedeli smo, da je Jaka na počepu sposoben dvigniti precej več kot je pokazal na dosedanjih tekmah, a smo se odločili za bolj konservativen pristop, ki bi mu dal zagon za naslednje dvige. Vse tri počepe je uspešno opravil, zadnji je bil celo najgloblji in je izgledal lahek. Z 245 kg je popravil svoj osebni rekord za 5 kg. Tekma je potekala izredno hitro in kmalu takoj po koncu počepa smo pričeli z ogrevanjem za potisk, kjer je Jaka prav tako uspešno opravil vse tri poskuse. Ker za mrtvi dvig tekmovalec ne potrebuje veliko ogrevanja, smo imeli tokrat malo več časa in smo si pred sklepnim delom ogledali še potiske najboljših v skupini A. Mrtvi dvig je potekal izredno hitro. Jakov prvi poskus je bil precej težak, sam je dejal tudi da nima najboljšega občutka. Za drugi poskus smo napovedali 287,5 kg – težo ki bi zagotovila 700 kg skupne vsote in še vedno omogočala skok do magičnih 300 kg. Dvig je bil težak, a uspešen, toda pet kilogramski skok v tretje je bil prevelik. Pred zadnjim dvigom je imel le dobrih 5 min počitka, saj je kar nekaj tekmovalcev nešportno izpustilo svoj zadnji poskus in skrajšalo pavze ostalim. Kljub zaključku z grenkim priokusom smo bili z Jakovim nastopom zadovoljni, saj je izboljšal svoj osebni rekord v seštevku za 7,5 kg in si ponovno prilastil tudi državni rekord, zasedel pa je končno 15. mesto.
Preostanek tedna je bil bolj sproščen. Po večeru v mestu v soboto, ko smo slišali tudi streljanje vojaških topov na paradi, je sledil ogled nastopov težkih kategorij v nedeljo. Po dolgem tednu sva bila predvsem jaz in David že precej utrujena – nalaganje uteži je mnogo težje kot se zdi – zato smo si popoldne vzeli še kakšno uro za počitek. Zvečer je sledil banket, kjer ni manjkalo dobre hrane, pijače in predvsem družbe. Neverjetna izkušnja druženja z nekaterimi najmočnejšimi tekmovalci in tekmovalkami na svetu nas je napolnila z motivacijo za prihodnja prvenstva, ki jih vsi že komaj čakamo. V Minsku smo, razen Jakoba, ki je imel službene obveznosti, ostali še 2 dneva, namenili smo ju ogledu mestnih znamenitosti in grajenju ekipnega duha za naslednje leto. Najbližja večja tekma za slovensko reprezentanco je namreč svetovno prvenstvo, ki bo potekalo junija 2018 v Calgaryju v Kanadi. Do takrat nam ostaja še precej časa, da popravimo svoje dvige, ostalim pa, da se udeležite ostalih tekmovanj, opravite zahtevano normo in se nam pridružite!
Urban Mur, predsednik PLZS
Rezultati:
Rezultati slovenskih tekmovalcev
Uradni rezultati – moški
Uradni rezultati – ženske
Posnetki dvigov:
Urban Mur, 16. mesto -74 kg
Jakob Škarabot, 14. mesto -83 kg
Jure Rus, 5. mesto -83 kg
